Slovenski jezik velja za enega najbolj zapletenih, a hkrati najbolj bogatih jezikov na svetu, kar se še posebej izrazito kaže pri sklanjanju samostalnikov. Ena izmed besed, ki jo uporabljamo praktično vsak dan, a nam kljub temu pogosto povzroča preglavice, je beseda “otrok”. Morda se zdi, da je njena raba samoumevna, saj se z njo srečujemo doma, v šoli, v medijih in v vsakdanjih pogovorih. Vendar pa prav ta pogostost rabe pogosto vodi do utrjevanja nepravilnih oblik, ki se neopazno prikradejo v naš govor in celo pisno komunikacijo. Posebnost besede otrok leži v tem, da se pri prehajanju iz ednine v množino spremeni njena osnova, poleg tega pa na sklanjanje vpliva tudi slovenska posebnost – dvojina. V tem članku bomo podrobno razčlenili vsa pravila, opozorili na najpogostejše napake in vam pomagali, da boste besedo otrok v vseh sklonih in številih uporabljali samozavestno in pravilno.
Zakaj je sklanjanje besede “otrok” tako posebno?
V slovenščini večina samostalnikov moškega spola sledi predvidljivim vzorcem. Imamo določene končnice za vsak sklon, ki se prilepijo na osnovo besede. Pri besedi otrok pa naletimo na zanimiv jezikovni pojav, ki ga imenujemo preosna glasovna premena oziroma palatalizacija.
V ednini in dvojini je osnova besede stabilna in se glasi otrok-. Ko pa preidemo v množino, natančneje v imenovalnik množine, pride do spremembe glasu ‘k’ v glas ‘c’ pred samoglasnikom ‘i’. Zato ne rečemo “otroki” (kot bi morda pričakovali po vzorcu “koraki”), temveč otroci. Ta sprememba pa se ne ohrani skozi celotno množino, kar povzroča največ zmede pri govorcih. Razumevanje, v katerih sklonih uporabimo osnovo s ‘k’ in v katerih osnovo s ‘c’, je ključno za pravilno rabo.
Pregled sklanjanja v ednini, dvojini in množini
Da bi lažje razumeli nianse, si najprej poglejmo celoten pregled sklanjanja. Bodite pozorni na končnice in spremembe v osnovi pri množini.
Ednina (en otrok)
- Imenovalnik (Kdo ali kaj?): otrok
- Rodilnik (Koga ali česa?): otroka
- Dajalnik (Komu ali čemu?): otroku
- Tožilnik (Koga ali kaj?): otroka
- Mestnik (Pri kom ali pri čem?): pri otroku
- Orodnik (S kom ali s čim?): z otrokom
Dvojina (dva otroka)
- Imenovalnik: otroka
- Rodilnik: otrok
- Dajalnik: otrokoma
- Tožilnik: otroka
- Mestnik: pri otrokoma
- Orodnik: z otrokoma
Množina (trije otroci ali več)
- Imenovalnik: otroci
- Rodilnik: otrok
- Dajalnik: otrokom
- Tožilnik: otroke
- Mestnik: pri otrocih
- Orodnik: z otroki
Najpogostejše slovnične napake, ki jih morda delate
Kljub jasnim pravilom se v pogovornem jeziku in na družbenih omrežjih pogosto pojavljajo napake. Analizirajmo tiste, ki so najbolj trdovratne, in pojasnimo, zakaj so napačne.
1. Napaka v orodniku množine: “Z otrokmi” ali “z otroci”?
Ena najpogostejših napak je napačna končnica v orodniku množine. Mnogi govorci po analogiji z nekaterimi drugimi samostalniki (npr. z ljudmi, s konji, z možmi) tvorijo obliko “z otrokmi”. To je slovnično nepravilno.
Pravilna oblika je z otroki.
Zakaj? Beseda otrok v množini v orodniku ohrani osnovo na -k in dobi končnico -i. Zanimivo je, da se tukaj ne zgodi premena v -c (kot v imenovalniku “otroci”). Torej, čeprav rečemo “To so moji otroci” (Imenovalnik), rečemo “Igram se z otroki” (Orodnik). Oblika “z otroci” v orodniku prav tako ni pravilna v knjižnem jeziku, čeprav jo včasih slišimo v narečjih.
2. Zmeda v mestniku množine: “Pri otrokih”
Druga pogosta napaka se pojavi v mestniku množine. Veliko ljudi reče: “Pri vseh teh otrokih je težko ostati miren.” Čeprav to zveni precej naravno, knjižna norma zahteva glasovno premeno.
Pravilna oblika je pri otrocih.
V mestniku množine (tako kot v imenovalniku množine) glas ‘k’ pred končnico ‘-ih’ preide v ‘c’. Torej, vedno ko uporabljate predloge, ki zahtevajo mestnik (pri, o, v), morate uporabiti obliko s ‘c’.
Primer: O otrocih smo slišali veliko dobrega. (Ne: O otrokih).
3. Rodilnik množine in dvojine: Oblika “otrok”
Tukaj ne gre nujno za napako v obliki, temveč za zmedo zaradi enakosti oblik. Rodilnik množine (od koga/česa?) se glasi otrok.
Primer: V razredu je veliko otrok.
Težava nastane, ker nekateri govorci pričakujejo končnico -ov (kot pri “kovčkov”, “gradov”). Oblika “otrokov” kot rodilnik množine ne obstaja. Beseda “otrokov” je svojilni pridevnik (npr. otrokov zvezek) in nima zveze z množino samostalnika.
Prav tako bodite pozorni na dvojino. Rodilnik dvojine je enak rodilniku množine:
- Nimam dveh otrok. (Dvojina)
- Nimam petih otrok. (Množina)
Oblika je identična, pomen pa razberemo iz konteksta ali števnikov.
Svojilni pridevnik: Otrokov proti otroški
Pri rabi besede otrok pogosto trčimo tudi na tvorbo pridevnikov. Kdaj uporabiti otrokov in kdaj otroški? Razlika je v pomenu in določnosti.
Otrokov je svojilni pridevnik, ki se nanaša na točno določenega otroka (ednina). Izraža pripadnost enemu subjektu.
- To je otrokov plašč. (Plašč točno določenega otroka).
- Otrokova risba je visela na steni.
Otroški pa je vrstni pridevnik, ki opisuje vrsto ali namen nečesa in se nanaša na otroke na splošno.
- To je otroški oddelek v trgovini. (Oddelek za otroke, ne oddelek enega otroka).
- Slišal se je otroški smeh. (Smeh, značilen za otroke).
Najpogostejša napaka je raba besede “otroški” namesto “otrokov”. Če rečete: “Grem iskat otroški nahrbtnik,” to pomeni, da greste iskat nahrbtnik, ki je narejen za otroke. Če pa rečete: “Grem iskat otrokov nahrbtnik,” pa to pomeni, da greste iskat nahrbtnik vašega sina ali hčerke.
Skladenjske pasti: Ujemanje s glagolom
Pri besedi “otroci” moramo biti pozorni tudi na ujemanje z glagolom. Ker je “otroci” moškega spola v množini, se mora glagol ali pridevnik ujemati v moškem spolu množine.
Pravilno: Otroci so bili glasni.
Včasih pa slišimo pogovorno rabo, kjer se zaradi prisotnosti deklic v skupini uporablja mešani ali celo srednji spol, kar pa je napačno. Tudi če je v skupini deset deklic in en deček, v slovenščini uporabljamo moški slovnični spol: Otroci so se igrali.
Zanimivost se pojavi pri besedi “dete”, ki je srednjega spola, ali “mladina”, ki je ženskega spola v ednini, a označuje množico. A ko uporabljamo besedo “otrok”, strogo sledimo pravilom za moški spol.
Pogosta vprašanja (FAQ)
Ali je kdaj pravilno reči “z otrokmi”?
Ne, oblika “z otrokmi” v knjižni slovenščini ni pravilna. Pravilna oblika v orodniku množine je vedno “z otroki”. Napaka izhaja iz analogije z drugimi samostalniki, ki imajo v orodniku končnico -mi (npr. s fanti, s konji – tu je -i, z ljudmi – tu je -mi), vendar beseda otrok spada v sklanjatev, ki v orodniku ohranja končnico -i.
Kako ločim med rodilnikom dvojine in množine?
Oblikovno se rodilnik dvojine in množine pri besedi otrok ne razlikujeta – v obeh primerih je oblika “otrok” (brez končnice). Razliko določimo s pomočjo števnikov ali konteksta. Primer za dvojino: “Starša dveh otrok.” Primer za množino: “Vzgojiteljica skupine otrok.”
Zakaj rečemo “pri otrocih”, a “z otroki”?
To je posledica zgodovinskega razvoja jezika in glasoslovnih pravil. V mestniku množine (pri otrocih) pride do druge palatalizacije, kjer se glas ‘k’ pred ‘i’ spremeni v ‘c’. V orodniku množine (z otroki) pa se ta sprememba v standardnem jeziku ni uveljavila oziroma se uporablja osnova s ‘k’, kljub temu da ji sledi ‘i’. To je ena od tistih izjem, ki se jih je treba preprosto naučiti na pamet.
Ali lahko uporabim besedo “deca” namesto “otroci”?
Beseda “deca” je samostalnik ženskega spola ednine, ki ima zbiren pomen (pomeni skupino otrok). Slogovno je zaznamovana in spada bolj v pogovorni jezik ali narečja, v knjižnem jeziku pa se redkeje uporablja. Če jo uporabljate, pazite na ujemanje: “Deca je prišla” (ednina), ne “Deca so prišli”. V uradnih besedilih raje uporabljajte “otroci”.
Nasveti za utrjevanje pravilne rabe
Da bi se izognili napakam v prihodnje in izboljšali svojo slovnico, je koristno, da ste pri branju in poslušanju bolj pozorni na oblike besede otrok. Ko berete knjige ali članke, se ustavite ob mestniku ali orodniku in zavestno registrirajte obliko “pri otrocih” ali “z otroki”.
Dober trik za zapomnitev razlike med mestnikom in orodnikom je mnemotehnika s stavkom:
“O otrocih (Mestnik) govorimo lepo, z otroki (Orodnik) pa se igramo.”
V prvem delu stavka imate ‘c’, v drugem pa ‘k’.
Pravilna raba jezika ni le stvar pedantnosti, ampak izraz spoštovanja do sogovornika in kulturne dediščine. Z uporabo pravilnih sklonov pri besedi otrok boste zveneli bolj izobraženo in profesionalno, kar je še posebej pomembno v poslovnem svetu, šolstvu in javnem nastopanju. Če ste v dvomih, si lahko vedno pomagate s spletnimi lektorji ali slovarji, kot je Fran.si, ki hitro razjasnijo dileme glede dvojine in množine.
