Prihod novega družinskega člana je eden najlepših trenutkov v življenju, hkrati pa s seboj prinaša precejšnje finančne obremenitve. Od nakupa vozička, posteljice in avtosedeža do neskončnih zalog plenic in oblačil – stroški se hitro nakopičijo še preden dojenček sploh pride domov. V Sloveniji je sistem socialne varnosti za starše relativno dobro urejen, saj država zagotavlja pomoč ob rojstvu otroka, ki jo izplačujejo Centri za socialno delo. Vendar pa marsikateri starš ne ve ali pa pozabi, da to ni edini vir finančne spodbude. Pomemben vir dodatnih sredstev predstavljajo občinske enkratne denarne pomoči, ki pa se med seboj drastično razlikujejo. Ker gre za pravico, ki ni avtomatična in je vezana na posamezno lokalno skupnost, je ključno, da se starši pravočasno informirajo o tem, kaj jim pripada v kraju njihovega stalnega bivališča.
Razlika med državno in občinsko pomočjo
Da bi razumeli sistem pomoči, je treba najprej ločiti med dvema osnovnima vrstama prejemkov. Prvi je državni prejemek, ki je enak za vse državljane ne glede na to, kje v Sloveniji živijo. To je pomoč ob rojstvu otroka, ki jo ureja Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Včasih smo temu rekli “paket za novorojenčka”, danes pa gre za denarno nakazilo (v letu 2024 znaša približno 420 evrov), ki je namenjeno nakupu opreme. Ta postopek se ureja na CSD in je precej standardiziran.
Na drugi strani pa imamo občinske pomoči. Slovenija je razdeljena na 212 občin in vsaka izmed njih ima avtonomno pravico odločati, ali bo svojim občanom podelila dodatna sredstva ob rojstvu otroka in v kakšni višini bodo ta sredstva izplačana. To pomeni, da gre za lokalni prejemek, ki ni financiran iz državnega proračuna, temveč iz občinskega. Posledično so razlike med občinami lahko ogromne, saj so odvisne od finančnega stanja občine, demografske politike in prioritet župana ter občinskega sveta.
Kolikšni so zneski v slovenskih občinah?
Višina enkratne denarne pomoči je verjetno podatek, ki starše najbolj zanima. Ker se odloki občin pogosto spreminjajo, je nemogoče podati fiksno lestvico, ki bi držala dlje časa, vendar pa lahko opazujemo določene trende in razpone.
Razponi pomoči se gibljejo od povsem simboličnih zneskov pa vse do zelo visokih spodbud:
- Minimalni zneski: Nekatere, pogosto finančno šibkejše ali zelo velike mestne občine, ponujajo zneske okoli 100 do 200 evrov. Čeprav se zdi znesek nizek, lahko pokrije strošek plenic za nekaj mesecev.
- Srednji razred: Večina slovenskih občin se giblje v zlatem srednjem povprečju, kjer starši prejmejo med 250 in 400 evri za novorojenčka. To je znesek, ki je primerljiv z državno pomočjo.
- Visoke spodbude: Obstajajo občine, ki se soočajo z odseljevanjem mladih ali pa imajo močan proračun in želijo privabiti mlade družine. V teh občinah lahko zneski presežejo 800 ali celo 1000 evrov. Nekatere občine, kot so na primer Moravče, so v preteklosti zasedale vrhove lestvic z zneski okoli tisoč evrov.
Poleg osnovnega zneska številne občine uporabljajo progresivne lestvice. To pomeni, da za prvega otroka prejmete določen znesek, za drugega višjega, za tretjega in vsakega nadaljnjega pa se znesek lahko podvoji ali celo potroji. S tem občine spodbujajo večje družine in poskušajo izboljšati nataliteto v lokalnem okolju.
Pogoji za pridobitev občinske pomoči
Za razliko od državne pomoči, kjer so pogoji enotni, si vsaka občina pogoje postavlja sama v svojem odloku. Kljub razlikam pa obstaja nekaj skupnih točk, na katere morate biti pozorni:
- Stalno prebivališče: To je najpomembnejši pogoj. Vsaj eden od staršev mora imeti stalno prebivališče v občini, kjer vlaga prošnjo. Mnoge občine so ta pogoj zaostrile in zahtevajo, da ima starš stalno prebivališče prijavljeno že določeno obdobje pred rojstvom otroka (npr. vsaj 6 mesecev ali eno leto). S tem preprečujejo “selitveni turizem” zgolj zaradi pridobitve višje nagrade.
- Stalno prebivališče novorojenčka: Otrok mora imeti stalno prebivališče prijavljeno na istem naslovu kot vlagatelj takoj po rojstvu.
- Državljanstvo: Večina občin zahteva slovensko državljanstvo vlagatelja, čeprav imajo nekatere urejene pogoje tudi za tujce s stalnim bivališčem, ki v občini živijo dalj časa (načelo vzajemnosti).
- Poravnane obveznosti: V nekaterih občinah je pogoj, da starši nimajo neporavnanih obveznosti do občine (npr. neplačanih položnic za vrtec za starejše otroke ali neplačanega komunalnega prispevka).
Postopek: Kako in kdaj oddati vlogo?
Birokracija je zadnja stvar, s katero se želijo ukvarjati neprespani starši, vendar je pri občinski pomoči nujno potrebna določena mera discipline. Rok za oddajo vloge je namreč prekluziven – če ga zamudite, pravica ugasne in denarja ne morete več zahtevati.
Roki za oddajo vloge so različni. Najpogosteje imajo starši na voljo od 3 do 6 mesecev po rojstvu otroka. Nekatere občine so bolj velikodušne in dovoljujejo vlogo do otrokovega prvega leta starosti, vendar je to prej izjema kot pravilo.
Kje najdem vlogo?
Vlogo običajno najdete na spletni strani vaše občine pod zavihkom “Obrazci”, “Vloge” ali “Za občane”. Večina občin omogoča, da obrazec natisnete, izpolnite in pošljete po pošti ali ga osebno nesete v glavno pisarno. Vse več občin pa se modernizira in omogoča oddajo vloge preko državnega portala eUprava ali preko lastnih elektronskih sistemov.
Kaj moram priložiti?
Dobra novica je, da se birokracija manjša. Ker imajo občine dostop do Centralnega registra prebivalstva (CRP), pogosto ni več treba prilagati rojstnega lista ali potrdila o stalnem bivališču, saj uradniki te podatke pridobijo sami po uradni dolžnosti. Običajno boste morali vpisati le:
- Osebne podatke vlagatelja in otroka (EMŠO),
- Številko transakcijskega računa (TRR), kamor želite prejeti nakazilo,
- Davčno številko.
Ne samo denar – kaj še ponujajo občine?
Denarna pomoč je najbolj pogosta oblika spodbude, ni pa edina. Nekatere občine se trudijo ustvariti bolj osebno vez z novimi občani. Tako lahko poleg ali namesto denarja prejmete:
- Darilni boni: Namesto gotovine nekatere občine podarijo bone, ki jih lahko unovčite v lokalnih trgovinah ali lekarnah. S tem spodbujajo lokalno gospodarstvo.
- Knjižna darila: Pogosta praksa je podarjanje slikanic ali enoletne brezplačne članarine v mestni knjižnici, s čimer spodbujajo bralno kulturo od zibke dalje.
- Sajenje dreves: Zelo lepa gesta v nekaterih občinah je sajenje drevesa za vsakega novorojenčka. Starši dobijo certifikat in lokacijo drevesa, ki raste skupaj z njihovim otrokom.
- Paketi dobrodošlice: Nekatere občine pripravijo fizične pakete z brisačami, bodiji z grbom občine ali lokalnimi izdelki (med, čaji).
Pogosta vprašanja in odgovori (FAQ)
Pri uveljavljanju pravic se pogosto pojavljajo specifična vprašanja, na katera v splošnih navodilih ne najdemo odgovora. Tukaj so najpogostejša:
Kaj če živiva v različnih občinah?
Če imata oče in mati stalno prebivališče v različnih občinah, lahko vlogo za enkratno denarno pomoč običajno odda tisti, pri katerem ima otrok prijavljeno stalno prebivališče. Dvojno uveljavljanje (v obeh občinah hkrati) praviloma ni dovoljeno. Starša se morata dogovoriti, kje bosta uveljavljala pravico – smiselno je preveriti, katera občina ponuja višji znesek, in otroka prijaviti tam, če tam dejansko tudi prebiva.
Ali mi pripada pomoč, če imam začasno prebivališče?
V veliki večini primerov ne. Občine so pri tem zelo stroge in svoja proračunska sredstva namenjajo le občanom s stalnim prebivališčem. Začasno bivanje ne izkazuje dolgoročne pripadnosti lokalni skupnosti, kar je osnova za tovrstne socialne transferje.
Kako je v primeru rojstva dvojčkov ali trojčkov?
V primeru rojstva dvojčkov ali trojčkov se pravica do denarne pomoči prizna za vsakega otroka posebej. To pomeni, da če občina ponuja 300 evrov na otroka, boste za dvojčka prejeli 600 evrov. Številne občine imajo za takšne primere v odlokih določene celo višje, posebne zneske.
Ali se ta pomoč šteje v dohodnino?
Enkratna denarna pomoč ob rojstvu otroka, ki jo izplača občina, se po Zakonu o dohodnini ne šteje v davčno osnovo in je oproščena plačila dohodnine. To pomeni, da prejmete celoten znesek neto.
Ali vpliva na otroški dodatek?
Ne. Ta enkratna pomoč se ne šteje v dohodek družine pri izračunu cenzusa za otroški dodatek ali za znižano plačilo vrtca. Gre za namenski prejemek, ki ne vpliva na ostale socialne transferje.
Nasveti za mlade starše pri urejanju birokracije
Priprava na prihod dojenčka je stresna in v poplavi informacij lahko podrobnosti o občinski pomoči hitro uidejo. Da bi kar najbolje izkoristili, kar vam pripada, upoštevajte naslednje korake. Najprej, ne zanašajte se na govorice sosedov ali stare podatke na forumih. Odloki se spreminjajo vsako leto, zneski pa se usklajujejo (ali pa tudi ne). Najbolj točen vir je vedno uradna spletna stran vaše občine ali klic v sprejemno pisarno.
Bodite pozorni na časovnico prijave prebivališča. Če načrtujete selitev v drugo občino tik pred porodom ali takoj po njem, preverite pogoje glede dolžine bivanja. Morda se vam bolj splača uradno preseliti mesec dni prej, da ujamete rok, ali pa počakati, če nova občina zahteva daljše obdobje bivanja. Prav tako bodite organizirani – takoj po rojstvu, ko uredite otrokov rojstni list in prijavo prebivališča na Upravni enoti, si v koledar ali telefon nastavite opomnik za oddajo vloge na občino. Škoda bi bilo, da bi zaradi nekaj dni zamude izgubili nekaj sto evrov, ki bi jih lahko namenili za nakup kakovostnega avtosedeža ali zaloge plenic za prve mesece.
Ne pozabite, da je vloga za občinsko pomoč ločena od vloge za državno pomoč na CSD-ju. Oddati morate obe. Čeprav se zdi birokracija včasih odveč, je v tem primeru nagrada neposredna in finančno oprijemljiva, postopek pa v večini občin zelo poenostavljen in prijazen uporabnikom.
