Vloga spremljevalca otroka, bodisi v vrtcu bodisi v osnovni ali srednji šoli, velja za enega najbolj plemenitih, a hkrati pogosto spregledanih poklicev v slovenskem vzgojno-izobraževalnem sistemu. Kljub temu, da gre za delo, ki zahteva visoko stopnjo empatije, potrpežljivosti in fizične ter psihične pripravljenosti, se kandidati in zaposleni pogosto srečujejo z nejasnostmi glede finančnega vrednotenja njihovega dela. Razumevanje plačnega sistema v javnem sektorju je lahko zapleteno, saj nanj vplivajo številni dejavniki, od stopnje izobrazbe do specifičnih dodatkov, ki na koncu meseca krojijo dejanski neto znesek na bančnem računu. V nadaljevanju bomo podrobno razčlenili, v kateri plačni razred se ti delavci uvrščajo, kako se plača izračuna in na kaj morajo biti pozorni pri podpisu pogodbe o zaposlitvi.
Kdo je spremljevalec in kakšne so zahteve za to delovno mesto?
Preden se poglobimo v številke, je ključno razumeti, kako je delovno mesto sploh sistemizirano, saj to neposredno vpliva na uvrstitev v plačni razred. Spremljevalec otroka s posebnimi potrebami ali spremljevalec gibalno oviranih učencev in dijakov ni pedagoški delavec v enakem smislu kot učitelj ali vzgojitelj, temveč spada v skupino strokovno-tehničnih delavcev oziroma v t.i. skupino J (v nekaterih primerih pa se sistemizacija lahko razlikuje glede na zavod).
Naloge spremljevalca so raznolike in obsegajo:
- Fizična pomoč: Pomoč pri gibanju, premeščanju, uporabi ortopedskih pripomočkov, hranjenju in oblačenju.
- Pomoč pri higieni: Spremljanje otroka na stranišče, previjanje in skrb za osebno higieno.
- Učna pomoč: Pomoč pri pripravi šolskih potrebščin, zapisovanju snovi (če otrok tega ne zmore sam) in usmerjanju pozornosti.
- Socialna vključenost: Spodbujanje interakcije z vrstniki in varovanje otroka med odmori ter na šolskih poteh.
Za to delovno mesto se običajno zahteva srednješolska izobrazba (V. stopnja), čeprav se v praksi pojavljajo tudi razpisi, kjer zadostuje nižja stopnja, ali pa primeri, kjer delo opravljajo osebe z višjo izobrazbo, ki pa so plačane po sistemizaciji za srednjo šolo.
Izhodiščni plačni razredi za spremljevalce
Plačni sistem v javnem sektorju temelji na plačnih razredih, ki imajo določene bruto vrednosti. Ključna težava, s katero se soočajo spremljevalci, je, da so bili njihovi izhodiščni plačni razredi dolga leta postavljeni izjemno nizko, pogosto pod pragom minimalne plače.
V praksi se spremljevalec gibalno oviranih učencev in dijakov (s šifro delovnega mesta, ki se običajno začne z J) najpogosteje uvršča v razpone med 21. in 26. plačnim razredom, odvisno od specifičnega naziva in zahtevane izobrazbe v aktu o sistemizaciji šole.
Problem minimalne plače in doplačila
Zaradi dvigov minimalne plače v Sloveniji je prišlo do uravnilovke. Kaj to pomeni za spremljevalca? Če je osnovna bruto plača za določen plačni razred (npr. 22. razred) nižja od zakonsko določene minimalne plače, delavec prejme doplačilo do minimalne plače.
To v praksi pomeni naslednje:
- Delavec ima v pogodbi naveden npr. 23. plačni razred.
- Vrednost tega razreda je nižja od trenutne minimalne plače (ki v letu 2024 znaša 1.253,90 EUR bruto).
- Država oz. delodajalec mora razliko doplačati, da delavec prejme vsaj minimalno plačo.
Posledica tega sistema je, da spremljevalec začetnik in spremljevalec z nekaj leti delovne dobe pogosto prejemata skoraj enak osnovni znesek, saj oba “lovita” minimalno plačo, napredovanja v nižjih razredih pa se finančno ne poznajo, dokler osnovna plača ne preseže zneska minimalne plače.
Dodatki, ki vplivajo na končni znesek
Ker je osnovna plača pogosto omejena na minimalno, so dodatki tisti, ki naredijo razliko na plačilni listi. Spremljevalcem pripadajo določeni dodatki, ki izhajajo iz Kolektivne pogodbe za javni sektor.
Najpogostejši dodatki so:
- Dodatek za delovno dobo: Znaša 0,33 % od osnovne plače za vsako zaključeno leto delovne dobe. Pri starejših delavcih se to lahko pozna, vendar se obračunava od osnovne (pogodbene) plače, ne od minimalne.
- Dodatek za pogoje dela: Če delo poteka v posebej oteženih razmerah (npr. nega težje gibalno oviranih otrok, delo z agresivnimi otroki), lahko šola v skladu z interno oceno tveganja prizna določene dodatke, čeprav so ti pri spremljevalcih redkejši kot pri negovalnem osebju v zdravstvu.
- Povračilo stroškov prehrane in prevoza: To nista dela plače, temveč povračila stroškov, a bistveno vplivata na neto izplačilo. Regres za prehrano je določen z uredbo in se usklajuje, prav tako kilometrina ali strošek javnega prevoza.
- Regres za letni dopust: Pripada vsem zaposlenim, višina pa je vsako leto določena (najmanj v višini minimalne plače).
Napredovanje: Je mogoče doseči višjo plačo?
V javnem sektorju velja sistem napredovanja v plačne razrede vsake tri leta, če delavec doseže zadostno oceno delovne uspešnosti. Spremljevalec lahko napreduje za največ 10 plačnih razredov v svoji karieri na istem delovnem mestu (oziroma 5 s prehodom v višji naziv, če sistemizacija to omogoča, kar pa je pri spremljevalcih redkost).
Težava napredovanja pri spremljevalcih je ponovno povezana z minimalno plačo. Če spremljevalec napreduje iz 22. v 24. razred, je njegova bruto osnovna plača še vedno lahko pod minimalno plačo. To pomeni, da se njegovo neto izplačilo ne spremeni, zmanjša se le dodatek do minimalne plače, ki ga plačuje delodajalec. Šele ko delavec z napredovanji preseže prag minimalne plače (trenutno to pomeni uvrstitev v višje razrede, blizu 30. plačnega razreda in naprej), se vsako napredovanje dejansko pozna v denarnici.
Specifične težave zaposlovanja: Pogodbe za določen čas
Ena največjih bolečin poklica spremljevalca je negotovost zaposlitve. Večina spremljevalcev nima pogodbe za nedoločen čas. Njihova zaposlitev je vezana na odločbo o usmerjanju otroka s posebnimi potrebami.
Pogosta praksa v šolah je:
Zaposlitev traja od 1. septembra do 31. avgusta, v najslabših primerih pa le do 24. junija (konec pouka). Če pogodba poteče junija, se mora spremljevalec za dva meseca prijaviti na Zavod za zaposlovanje in prejemati nadomestilo (če mu pripada), septembra pa upati na novo pogodbo. Sindikati si močno prizadevajo za odpravo te prakse, saj postavlja delavce v izjemno negotov socialni položaj in onemogoča koriščenje letnega dopusta v času počitnic, kot to velja za učitelje.
Pogosta vprašanja in odgovori (FAQ)
Kolikšna je povprečna neto plača spremljevalca?
Zaradi mehanizma doplačila do minimalne plače večina spremljevalcev (začetnikov in tistih z malo napredovanji) prejme izplačilo, ki ustreza minimalni plači. V letu 2024 to pomeni približno 902 EUR neto (ob predpostavki splošne olajšave in brez vzdrževanih družinskih članov). K temu je treba prišteti še povračilo za malico in prevoz.
Ali mi pripada plačilo med šolskimi počitnicami?
Če imate pogodbo sklenjeno do 31. avgusta, prejemate plačo normalno tudi med poletnimi počitnicami, takrat pa koristite svoj letni dopust. Če je pogodba sklenjena le do konca pouka (junij), med poletjem niste zaposleni in ne prejemate plače.
Kakšna izobrazba je potrebna za delo spremljevalca?
Praviloma se zahteva srednješolska izobrazba (V. stopnja). Smer izobrazbe pogosto ni strogo določena, prednost pa imajo kandidati s pedagoško, zdravstveno ali socialno smerjo.
Ali se delo spremljevalca šteje v kvoto za strokovni izpit v šolstvu?
To je odvisno od interpretacije ministrstva in vrste pogodbe. Ker spremljevalec ni strokovni delavec (kot učitelj), se te izkušnje običajno ne štejejo neposredno kot pripravništvo za učitelja, lahko pa se uveljavljajo kot delovne izkušnje v vzgoji in izobraževanju pri določenih razpisih.
Kdo je moj dejanski delodajalec – šola ali starši?
Vaš delodajalec je šola ali zavod, s katerim podpišete pogodbo. Ravnatelj je vaš nadrejeni. Čeprav tesno sodelujete s starši in otrokom, starši niso vaši delodajalci in ne določajo vašega delovnega časa ali plače.
Razlike med javnimi zavodi in zasebnimi izvajalci
Pomembno je omeniti, da vsi spremljevalci niso zaposleni neposredno preko šol. Nekatere občine ali šole sodelujejo z nevladnimi organizacijami, društvi ali zasebnimi zavodi, ki zagotavljajo spremljevalce.
V teh primerih kolektivna pogodba za javni sektor ne velja nujno neposredno, temveč veljajo določila pogodbe o zaposlitvi pri zasebniku. Kljub temu je plačilo pogosto primerljivo z minimalno plačo, saj so sredstva, ki jih te organizacije prejmejo od države ali občin, strogo namenska in omejena. Slabost takšnih ureditev je pogosto manjša varnost zaposlitve in slabši pogoji glede dodatkov (npr. jubilejne nagrade, dodatni dnevi dopusta), ki so v javnem sektorju standardizirani.
Sistemske spremembe in prihodnost plačnega sistema
Slovenija je v procesu prenove plačnega sistema v javnem sektorju. Cilj reforme je odprava uravnilovke in vzpostavitev novih razmerij, kjer bi se osnovne plače začele nad minimalno plačo. Za spremljevalce bi to lahko pomenilo premik v višje izhodiščne plačne razrede, kjer bi se vsako napredovanje dejansko poznalo pri neto izplačilu.
Sindikati vzgoje in izobraževanja (SVIZ) redno opozarjajo na podcenjenost tega kadra. Ena od ključnih zahtev v pogajanjih je priznanje večje teže in odgovornosti dela, ki ga spremljevalci opravljajo. Delo z otroki s posebnimi potrebami namreč ni zgolj “spremstvo”, ampak aktivno sodelovanje pri inkluziji, ki zahteva specifična znanja. Do sprejetja nove plačne lestvice pa ostaja realnost takšna, da je spremljevalec kljub svoji nepogrešljivosti eden najslabše plačanih profilov v šolstvu, kar vodi v veliko fluktuacijo kadra in težave ravnateljstev pri iskanju ustreznih oseb za to odgovorno delo. Spremembe zakonodaje je zato nujno redno spremljati, saj lahko nova plačna lestvica bistveno spremeni trenutno stanje.
