Odločitev za samostojno podjetniško pot predstavlja enega izmed najbolj vznemirljivih trenutkov v karieri posameznika. Pomeni prehod iz varnega zavetja zaposlitve ali študija v svet, kjer ste sami odgovorni za svoj uspeh, upravljanje časa in finančno stabilnost. V Sloveniji je postopek ustanovitve samostojnega podjetnika (s. p.) v primerjavi z mnogimi drugimi evropskimi državami presenetljivo hiter in poenostavljen, vendar ta preprostost pogosto zavede. Bodoči podjetniki se pogosto osredotočijo zgolj na administrativni del registracije, spregledajo pa ključne davčne, računovodske in strateške odločitve, ki jih je treba sprejeti še pred prvim obiskom točke SPOT ali prijavo v portal e-VEM. Razumevanje celotnega ekosistema, v katerega vstopate, je ključno, da se izognete nepotrebnim stroškom in stresu v prvih mesecih poslovanja.
Razumevanje osnov: Kaj sploh je s. p. in kdo ga lahko odpre?
Samostojni podjetnik posameznik je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost. To je pomembna pravna distinkcija v primerjavi z družbo z omejeno odgovornostjo (d. o. o.). Kot s. p. za vse obveznosti svojega podjetja jamčite z vsem svojim premoženjem, torej tudi z osebnim avtomobilom, nepremičnino in prihranki na osebnem računu. To je tveganje, ki ga morate sprejeti, preden začnete postopek.
Podjetje lahko odpre praktično vsaka poslovno sposobna fizična oseba, vendar obstajajo določene omejitve. Postopka ne boste mogli uspešno zaključiti, če:
- ste na seznamu davčnih dolžnikov ali imate neporavnane davčne obveznosti iz prejšnjih poslovanj;
- ste bili pravnomočno obsojeni na kaznivo dejanje zoper gospodarstvo, delovno razmerje ali socialno varnost (in kazen še ni bila izbrisana);
- vam je bil s strani inšpektorata za delo izrečen ukrep prepovedi opravljanja dejavnosti.
Priprava na registracijo: Dokumentacija in pogoji
Preden se odpravite na točko SPOT (Slovenska poslovna točka) ali začnete postopek preko spleta, morate imeti pripravljenih nekaj ključnih informacij in dokumentov. Nepripravljenost je prvi razlog za podaljšanje postopka, ki bi bil sicer lahko končan v manj kot pol ure.
Najprej morate določiti ime podjetja. Zakonodaja zahteva, da dolgo ime firme vsebuje vaše ime in priimek ter oznako s. p., lahko pa dodate tudi imaginarno ime, ki bo vašo blagovno znamko naredilo prepoznavno (npr. “Mizarstvo Hrast, Janez Novak s. p.”). Poleg imena morate natančno vedeti, kje bo poslovni naslov vašega podjetja. Če niste lastnik ali solastnik nepremičnine, kjer boste prijavili dejavnost, nujno potrebujete overjeno izjavo lastnika objekta. To je dokument, s katerim lastnik dovoljuje poslovanje na tem naslovu. Overitev lahko opravite na upravni enoti ali pri notarju, pogosto pa lahko lastnik pride z vami na točko SPOT in izjavo podpiše tam.
Izbira dejavnosti po klasifikaciji SKD
Druga ključna priprava je izbira dejavnosti. Slovenija uporablja Standardno klasifikacijo dejavnosti (SKD). Izbrati morate eno glavno dejavnost, ki bo generirala največ prihodkov, in poljubno število stranskih dejavnosti. Bodite pozorni, saj so nekatere dejavnosti (npr. gostinstvo, prevozništvo, frizerstvo) regulirane in zahtevajo ustrezno izobrazbo ali obrtno dovoljenje, preden lahko začnete z delom. Večina sodobnih dejavnosti, kot so programiranje, svetovanje ali oblikovanje, pa ne zahteva posebnih pogojev.
Ključna davčna odločitev: Normirani ali dejanski stroški?
To je verjetno najpomembnejša finančna odločitev, ki jo boste sprejeli ob ustanovitvi. Določa namreč, kako boste plačevali davek na dohodek. Imate dve možnosti:
- Ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih stroškov: V tem primeru plačujete davek od razlike med prihodki in dejanskimi stroški (nakup opreme, materiala, goriva itd.). To se splača, če predvidevate visoke vložke in nizke marže. Obdavčeni ste po dohodninski lestvici, kar pomeni, da višji dobiček prinaša višji odstotek davka.
- Ugotavljanje davčne osnove na podlagi normiranih odhodkov (“normiranec”): To je najbolj priljubljena oblika za začetnike, zlasti v storitvenih dejavnostih. Država vam avtomatično prizna 80 % prihodkov kot stroške (do določene meje), ne da bi jih morali dokazovati z računi. Davek plačate le od preostalih 20 %, in sicer po stopnji 20 % (kar efektivno pomeni 4 % davek na celotne prihodke). Vendar bodite pozorni na nenehne spremembe zakonodaje, ki omejujejo višino prihodkov, pri katerih je ta sistem še dovoljen ali ugoden.
Najpogostejše začetniške napake in kako se jim izogniti
Tudi najboljši poslovni načrt lahko propade zaradi administrativne površnosti. Tu so pasti, v katere se najpogosteje ujamejo novi podjetniki:
1. Mešanje osebnih in poslovnih financ
Čeprav zakonodaja striktno ne prepoveduje uporabe osebnega računa za nekatere oblike s. p. (odvisno od politike banke in trenutnih predpisov), je to recept za katastrofo. Takoj odprite ločen poslovni bančni račun. To vam bo omogočilo preglednost nad denarnim tokom in olajšalo delo računovodji. Če inšpektor pride na pregled in so vaši poslovni nakupi pomešani z nakupi v trgovini z živili, boste v velikih težavah pri dokazovanju upravičenosti stroškov.
2. Zanemarjanje prispevkov za socialno varnost
Mnogi začetniki pozabijo, da morajo vsak mesec do 20. v mesecu poravnati prispevke za socialno varnost (PIZ, zdravstvo, starševsko varstvo, zaposlovanje). Položnice ne prihajajo domov po pošti avtomatično! Sami si jih morate generirati preko portala eDavki ali pa to za vas ureja računovodja. Zamude prinašajo obresti in blokade pri pridobivanju raznih potrdil.
3. Napačno razumevanje “popoldanskega” s. p.
Termin “popoldanski s. p.” je pogovorni izraz. Uradno gre za “s. p. ob delovnem razmerju”. To lahko odprete le, če ste nekje drugje zaposleni za polni delovni čas (40 ur tedensko). Če tam izgubite službo ali preidete na krajši delovni čas, morate svoj s. p. nemudoma preoblikovati v “polni” s. p., kar drastično poveča vaše mesečne fiksne stroške (iz cca. 80–90 € na cca. 450–550 € ali več).
4. Podcenjevanje storitev
Začetniki pogosto postavijo prenizke cene, ker ne upoštevajo vseh stroškov: davkov, prispevkov, dopusta, bolniške (ki si jo krijejo sami do 30. delovnega dne v večini primerov), računovodstva in opreme. Vaša urna postavka mora biti vsaj 30–50 % višja od bruto urne postavke redno zaposlenega v isti branži, da bi dosegli primerljiv standard.
Pogosta vprašanja in odgovori (FAQ)
V nadaljevanju odgovarjamo na nekaj najpogostejših vprašanj, ki se pojavljajo pred odprtjem podjetja.
Ali potrebujem računovodjo, če sem “normiranec”?
Zakonodaja tega ne zahteva, vendar je toplo priporočljivo. Čeprav je vodenje knjig za normiranca enostavnejše (vodite le knjigo izdanih računov), morate še vedno oddajati letna poročila, paziti na mejo za vstop v sistem DDV in pravilno obračunavati prispevke. Dober računovodja vas bo opozoril na roke in spremembe zakonodaje, kar odtehta mesečni strošek.
Koliko stane odprtje s. p.?
Sam postopek registracije na točki SPOT ali preko spleta je popolnoma brezplačen. Stroški, ki nastanejo takoj po odprtju, pa vključujejo odpiranje bančnega računa (tarifa banke), morebitno izdelavo žiga (ni obvezen, a priporočljiv) in morebitne stroške računovodstva.
Ali lahko s. p. odprem, če sem redni študent?
Da, lahko. Vendar pozor: s tem izgubite določene študentske ugodnosti. Ne morete več delati preko študentskega servisa, prav tako vas starši ne morejo več uveljavljati kot vzdrževanega družinskega člana pri dohodnini. Prav tako lahko izgubite pravico do štipendije ali subvencionirane prehrane, odvisno od vaših prihodkov.
Kdaj postanem zavezanec za DDV?
Zavezanec za DDV postanete, če v obdobju zadnjih 12 mesecev presežete 50.000 EUR obdavčljivega prometa. Lahko pa se v sistem DDV vključite prostovoljno že prej, kar se splača, če boste na začetku veliko investirali in kupovali opremo (da si povrnete vstopni DDV) ter če bodo vaše stranke večinoma druga podjetja (B2B).
Ali lahko zaposlujem delavce?
Seveda. Kot s. p. ste lahko delodajalec in zaposlujete delavce pod enakimi pogoji kot večja podjetja. To pomeni sklenitev pogodbe o zaposlitvi, prijavo v zavarovanje (M1 obrazec) in plačevanje vseh prispevkov in davkov za zaposlenega.
Dolgoročno načrtovanje in prehod v naslednjo fazo
Odprtje s. p. je le prvi korak. Uspešni podjetniki že na začetku razmišljajo o tem, kaj se bo zgodilo, ko bo posel zrasel. Ena izmed pomembnih točk razmisleka je meja odgovornosti. Kot smo omenili, s. p. odgovarja z vsem premoženjem. Ko vaši prihodki zrastejo in začnete sklepati posle večjih vrednosti ali jemati večja posojila za investicije, postane tveganje za osebno premoženje preveliko. Takrat je smiselno razmisliti o preoblikovanju v d. o. o.
Prav tako je treba nenehno spremljati davčno zakonodajo. Sistem normiranih stroškov se pogosto spreminja in kar je ugodno letos, morda ne bo več ugodno prihodnje leto. Zato je ključnega pomena, da ne ostanete pasivni. Redno se izobražujte, spremljajte poslovne novice in vzdržujte dober odnos s svojim računovodskim servisom ali davčnim svetovalcem. Vaša sposobnost prilagajanja spremembam na trgu in v zakonodaji bo dolgoročno enako pomembna kot kakovost storitve ali izdelka, ki ga ponujate.
