Usklajevanje poklicnega in družinskega življenja je eden največjih izzivov sodobnih staršev. Medtem ko se večina zaposlenih zaveda svoje osnovne pravice do letnega dopusta, ki zakonsko znaša najmanj štiri tedne, pa mnogi niso povsem seznanjeni z dodatnimi dnevi, ki jim pripadajo na podlagi njihovega starševskega statusa. Poznavanje zakonodaje in kolektivnih pogodb je ključnega pomena, saj vam lahko prinese dragocene proste dni, ki jih lahko preživite s svojo družino. V Sloveniji Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) jasno določa minimalne standarde, vendar pa se v praksi pogosto dogaja, da delavci ne izkoristijo vseh ugodnosti, preprosto zato, ker zanje ne vedo ali pa ne razumejo, kako se te pravice seštevajo in kdaj točno otrok preseže starostno mejo. V nadaljevanju bomo podrobno raziskali, komu pripada dodatni dopust, kako se ta obračunava in na katere »skrite« določbe v pogodbah morate biti še posebej pozorni.
Osnovna zakonska določila: Kaj pravi Zakon o delovnih razmerjih?
Temeljni dokument, ki ureja pravice delavcev v Sloveniji, je Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Ta zakon predstavlja varnostno mrežo, pod katero delodajalec ne sme iti. Glede dodatnega dopusta za starše zakon v 159. in kasnejših členih določa kriterije za odmero letnega dopusta.
Najpomembnejše pravilo, ki ga mora poznati vsak starš, je določeno v 159. členu ZDR-1. Ta določa, da ima delavec pravico do dodatnega dneva letnega dopusta za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti. To pomeni:
- Če imate enega otroka, mlajšega od 15 let, vam pripada 1 dodatni dan.
- Če imate dva otroka, mlajša od 15 let, vam pripadata 2 dodatna dneva.
- Če imate tri otroke, mlajše od 15 let, so to 3 dodatni dnevi in tako naprej.
Pomembno je poudariti, da je to pravica, ki pripada obema staršema, če sta oba zaposlena. Ni pomembno, ali delata v istem podjetju ali pri različnih delodajalcih. Prav tako ta pravica ni vezana na to, s kom otrok živi, če so starši ločeni, temveč izhaja iz dejstva starševstva oziroma posvojitve.
Vloga kolektivnih pogodb in internih aktov
Mnogi starši naredijo napako, ko se ustavijo zgolj pri branju zakona. ZDR-1 namreč določa le minimum. V Sloveniji imamo močan sistem kolektivnih pogodb, ki se delijo na splošne in tiste na ravni dejavnosti (branžne pogodbe). Te pogodbe pogosto določajo ugodnejše pogoje za delavce.
Kolektivna pogodba dejavnosti, v kateri ste zaposleni (npr. trgovina, gostinstvo, kovina, javni sektor), lahko določa dodatne dni dopusta glede na:
- Socialni status: Samohranilci so v mnogih kolektivnih pogodbah upravičeni do dodatnih dni (pogosto 2 ali celo 3 dni).
- Število otrok: Nekatere pogodbe določajo progresivno lestvico, kjer se za tretjega in vsakega nadaljnjega otroka prizna več dni, kot določa zakon.
- Starost otroka: Čeprav zakon postavlja mejo pri 15 letih, lahko interni akti podjetja to mejo dvignejo, na primer do 18 let, če se otrok še šola.
Zato je nujno, da v kadrovski službi zahtevate vpogled v kolektivno pogodbo, ki zavezuje vašega delodajalca, ali v interni pravilnik o delovnih razmerjih. Tam se pogosto skrivajo dnevi, ki jih zakon sam po sebi ne omenja.
Otroci s posebnimi potrebami in težje telesne okvare
Zakonodaja posebno skrb namenja staršem otrok, ki potrebujejo dodatno nego in varstvo. Če imate otroka s telesno ali duševno prizadetostjo, vam po zakonu pripadajo najmanj trije dodatni dnevi letnega dopusta.
Tu je treba biti pozoren na terminologijo. Zakon govori o »delavcu, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke«. To pomeni, da morate imeti ustrezen status oziroma odločbo pristojnega centra za socialno delo ali drugega organa. Tudi v tem primeru velja preveriti kolektivno pogodbo, saj nekatere panoge za takšne primere nudijo celo do 5 dodatnih dni dopusta.
Kdaj točno otrok »dopolni« 15 let?
V praksi se pogosto pojavlja vprašanje, kdaj starš izgubi pravico do tega dodatnega dneva. Ali je to na dan otrokovega 15. rojstnega dne? Ali z začetkom koledarskega leta?
Sodna praksa in razlage ministrstva so v tem pogledu precej naklonjene delavcem. Pravica do letnega dopusta se odmerja na začetku koledarskega leta za tekoče leto. Če otrok dopolni 15 let tekom leta (npr. novembra), delavcu za to celotno koledarsko leto še vedno pripada dodatni dan dopusta. Pravico izgubite šele v naslednjem koledarskem letu po letu, v katerem je otrok dopolnil 15 let.
Primer izračuna:
Če bo vaš otrok dopolnil 15 let 15. maja 2024, vam pri odmeri dopusta za leto 2024 ta dodatni dan še vedno pripada. Pri odmeri za leto 2025 pa tega dneva ne boste več imeli (razen če kolektivna pogodba določa drugače).
Plača odsotnost za spremstvo prvošolca
Pomembna novost, ki je bila uveljavljena z novelami zakona, je pravica do plačane odsotnosti z dela za spremstvo prvošolca v šolo na prvi šolski dan. To ni del rednega letnega dopusta, temveč gre za izredni dopust (plačana odsotnost zaradi osebnih okoliščin).
Po ZDR-1 ima delavec pravico do plačane odsotnosti z dela za en delovni dan zaradi spremstva otroka, učenca prvega razreda, v šolo na prvi šolski dan. To pomeni, da vam za ta dan ni treba »kuriti« vašega rednega dopusta ali dodatnega dneva za otroke do 15 let. Gre za samostojno pravico, ki jo morate le pravočasno napovedati delodajalcu in po potrebi predložiti dokazilo (potrdilo o vpisu v 1. razred).
Javni sektor vs. zasebni sektor
Čeprav je ZDR-1 osnova za vse, se pravila v javnem sektorju včasih razlikujejo zaradi specifičnih zakonov (kot je ZUJF v preteklosti) in Aneksa h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti.
V javnem sektorju je sistem točkovanja dopusta zelo precizno določen. Pogosto se dodatni dnevi za otroke seštevajo z drugimi socialnimi kriteriji. Vendar pa osnovno pravilo ostaja enako: starševstvo prinaša ugodnosti. Javni uslužbenci morajo biti še posebej pozorni na letno obvestilo o odmeri dopusta, ki ga prejmejo (običajno do konca marca), in preveriti, ali so vsi otroci pravilno upoštevani.
Pogosto zastavljena vprašanja (FAQ)
Ker se v praksi pojavlja veliko specifičnih dilem, smo zbrali odgovore na najpogostejša vprašanja staršev glede dodatnega dopusta.
-
Ali lahko delodajalec zavrne dodatni dan dopusta za otroka?
Ne, delodajalec vam tega dneva ne more odvzeti pri odmeri dopusta, saj je to zakonska pravica. Lahko pa, tako kot pri rednem dopustu, pride do nesoglasja glede datuma koriščenja tega dopusta, če bi odsotnost resno ogrozila delovni proces. Vendar ima delavec z otroki v času šolskih počitnic prednost pri izrabi dopusta.
-
Ali se dodatni dnevi za otroke prenašajo v naslednje leto?
Dodatni dnevi za otroke so del vašega celotnega letnega dopusta. Zanje veljajo enaka pravila prenosa kot za preostali dopust. Če dopusta ne izkoristite do konca tekočega leta (ali do 30. junija oziroma 31. decembra naslednjega leta, odvisno od okoliščin), ti dnevi propadejo. Ne vodijo se na ločenem računu.
-
Imam otroka iz prejšnjega zakona in otroka s sedanjim partnerjem. Za koga dobim dopust?
Dopust pripada za vse otroke, ki jih delavec preživlja, varuje in vzgaja. To vključuje biološke otroke, posvojence in pastorke, če živijo v skupnem gospodinjstvu in jih delavec dejansko preživlja.
-
Ali moram delodajalcu prinesti rojstni list?
Da, delodajalec mora imeti podatek o starosti otroka, da lahko pravilno odmeri dopust. Običajno zadostuje kopija rojstnega lista ali izpiska iz matične knjige ob nastopu zaposlitve ali ob rojstvu otroka.
-
Kaj pa, če delam s krajšim delovnim časom?
Pravica do števila dni dopusta se ne zmanjša, če delate s krajšim delovnim časom. Pripada vam enako število dni (npr. 1 dan za otroka), razlika je le v tem, da boste za ta dan prejeli nadomestilo plače za manj ur (npr. 4 ure namesto 8).
Postopek uveljavljanja in preverjanja odločbe
Vsako leto mora delodajalec delavca pisno obvestiti o odmeri letnega dopusta, in sicer najkasneje do 31. marca. To je ključni trenutek, ko morate biti proaktivni. Ko prejmete to obvestilo (odločbo ali sklep), si vzemite čas in natančno preglejte postavke. Obvestilo mora vsebovati razčlenitev, koliko dni ste dobili na osnovo, koliko na delovno dobo, koliko na zahtevnost dela in, seveda, koliko na podlagi socialnih kriterijev, kamor spadajo otroci.
Če ugotovite, da otroci niso upoštevani ali da je število dni napačno, imate pravico do pritožbe oziroma zahteve za odpravo napake. Ne bojte se opozoriti na napako; pogosto gre le za administrativni spregled, še posebej če se je otrok rodil proti koncu preteklega leta in kadrovska služba podatka še ni vnesla v sistem. Svetujemo, da pisno (lahko po e-pošti) obvestite kadrovsko službo in priložite ustrezna dokazila. Prav tako je to pravi trenutek, da se pozanimate o morebitnih ugodnejših pravicah iz podjetniške kolektivne pogodbe, ki morda niso javno objavljene na spletu, a so del internih aktov podjetja.
