Vsak starš se prej ali slej znajde v situaciji, ko otrok zboli, kar poleg skrbi za zdravje malčka prinese tudi organizacijske težave v povezavi s službo. Usklajevanje poklicnih obveznosti in družinskega življenja je v takšnih trenutkih še posebej zahtevno, zato je ključnega pomena, da so zaposleni starši dobro seznanjeni s svojimi pravicami. Slovenska zakonodaja in pravila Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) omogočajo posebno obliko odsotnosti z dela, ki ji pogovorno pravimo “bolniška za otroka”, uradno pa gre za nadomestilo za nego ožjega družinskega člana. Poznavanje pravil o trajanju te odsotnosti, višini nadomestila in postopkih uveljavljanja lahko staršem prihrani veliko stresa in negotovosti, ko nastopi bolezen.
Kdo je upravičen do bolniške odsotnosti za nego otroka?
Pravico do nadomestila plače za čas odsotnosti z dela zaradi nege ožjega družinskega člana imajo vsi zavarovanci, ki so v delovnem razmerju, samostojni podjetniki ter druge osebe, ki opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost. Ključni pogoj je, da dejansko negujejo otroka, ki živi z njimi v skupnem gospodinjstvu, oziroma otroka, ki so ga dolžni preživljati.
Do te pravice so upravičeni:
- Biološki starši, ki so v delovnem razmerju.
- Posvojitelji in rejniki.
- Zakonski ali zunajzakonski partnerji, če negujejo otroka svojega partnerja in z njim živijo.
Pomembno je vedeti, da zdravnik pediater odobri bolniško odsotnost tistemu staršu, ki bo dejansko izvajal nego. Če sta v družini dva zaposlena starša, se lahko dogovorita, kdo bo ostal doma, razen v specifičnih okoliščinah, ko bi zdravnik presodil, da je prisotnost določenega starša nujna (npr. dojenje).
Trajanje bolniške odsotnosti: roki in omejitve
Dolžina trajanja bolniške odsotnosti za nego otroka je odvisna predvsem od starosti otroka in vrste bolezni oziroma stanja. Zakonodaja postavlja jasne meje, do katerih lahko osebni zdravnik (pediater) samostojno odobri odsotnost, za daljša obdobja pa je potrebna odobritev imenovane zdravniške komisije.
Osnovni roki glede na starost otroka
Zdravnik lahko odobri nego za naslednja obdobja:
- Za otroke do dopolnjenega 7. leta starosti: do 15 delovnih dni.
- Za otroke, starejše od 7 let: do 7 delovnih dni.
- Za otroke z zmerno, težjo ali težko duševno in telesno prizadetostjo: do 15 delovnih dni, ne glede na njihovo starost (do dopolnjenega 18. leta oziroma v določenih primerih do 26. leta).
V kolikor zdravstveno stanje otroka zahteva daljšo nego od zgoraj navedenih osnovnih rokov, lahko osebni zdravnik poda predlog na imenovano zdravniško komisijo ZZZS. Komisija lahko podaljša nego, vendar največ do 30 delovnih dni (za otroke do 7 let ali hudo bolne otroke) oziroma do 14 delovnih dni (za otroke nad 7 let).
Izjemni primeri dolgotrajne nege
V primerih nenadnega poslabšanja zdravstvenega stanja ali težkih kroničnih bolezni (npr. maligne bolezni, težje poškodbe možganov ali hrbtenjače), zakonodaja omogoča še daljšo odsotnost. V takih izjemnih primerih lahko zdravniška komisija odobri nego do 6 mesecev.
Višina nadomestila plače za nego
Eno najpogostejših vprašanj staršev je, kako bo bolniška za otroka vplivala na njihovo mesečno plačo. V nasprotju z navadno bolniško odsotnostjo (zaradi bolezni zaposlenega), kjer prvih 30 dni strošek krije delodajalec, pri negi otroka strošek nadomestila že od prvega dne krije ZZZS (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije).
Osnova za izračun nadomestila je povprečna mesečna plača zavarovanca v preteklem koledarskem letu (oziroma osnova, od katere so bili plačani prispevki). Višina nadomestila za nego družinskega člana znaša 80 % od te osnove.
Pomembno je poudariti nekaj finančnih podrobnosti:
- Ker gre za 80 % od osnove, je končni znesek nižji od redne plače, vendar razlika pogosto ni drastična, saj se nadomestilo ne obdavči enako kot redno delo (ni dodatkov za prevoz in malico).
- V primeru, da je otrok hospitaliziran in starš biva z njim v bolnišnici (t.i. sobivanje), se prav tako izplača 80 % osnove.
- Dnevi nege se štejejo kot delovni dnevi (ponedeljek–petek oziroma po urniku starša), ne kot koledarski dnevi.
Starostna meja: Do kdaj vam pripada nega?
Pravica do nadomestila za nego otroka načeloma velja do otrokovega dopolnjenega 18. leta starosti. Ko otrok postane polnoleten, starši za njegovo nego niso več upravičeni do bolniškega staleža v breme zdravstvenega zavarovanja, tudi če otrok še vedno živi doma in se šola.
Izjema so primeri, ko gre za otroke z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju, ki so nezmožni za samostojno življenje in delo. V teh primerih se lahko pravica do nege podaljša, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti.
Spremstvo otroka k zdravniku
Poleg nege na domu zakonodaja pozna tudi kategorijo “spremstvo”. To se uveljavlja takrat, ko otrok ni bolan na način, da bi potreboval celodnevno nego, vendar mora na pregled ali poseg v drug kraj, starš pa ga mora tja peljati.
Spremstvo se prizna v primerih, ko mora zavarovanec spremljati ožjega družinskega člana k zdravniku in nazaj. Nadomestilo za spremstvo se obračuna po enakih pravilih kot za nego (80 % osnove), vendar se ure omejijo na dejanski čas, potreben za pot in pregled. Pogosto gre tukaj za odsotnost nekaj ur in ne nujno celoten delovni dan, razen če je zdravstvena ustanova zelo oddaljena.
Postopek uveljavljanja in eBOL
Slovenija je v zadnjih letih digitalizirala postopke bolniških odsotnosti, kar staršem močno olajša birokracijo. Postopek poteka takole:
- Obisk pediatra: Ko otrok zboli, je nujen obisk ali vsaj posvet pri izbranem pediatru. Pediater je tisti, ki ugotovi potrebo po negi in določi njeno trajanje.
- Izdaja bolniškega lista (eBOL): Pediater v informacijski sistem vnese podatke o bolniški odsotnosti. Papirnatih bolniških listov starši ne potrebujejo več nositi delodajalcem.
- Obveščanje delodajalca: Starš je dolžan svojega delodajalca nemudoma obvestiti o razlogu odsotnosti in predvidenem trajanju.
- Prenos podatkov: Delodajalec preko portala SPOT (prej e-VEM) sam prevzame elektronski bolniški list (eBOL) in na podlagi tega obračuna plačo.
Zelo pomembno je, da starš pri pediatru natančno navede, od katerega dneva dalje potrebuje nego, saj se bolniška za nazaj (brez predhodnega obiska zdravnika) praviloma lahko odpre le za največ 3 dni, pa še to le v utemeljenih primerih.
Pogosta vprašanja in odgovori (FAQ)
Ali lahko bolniško za nego koristi stari starš (babica ali dedek)?
Ne, stari starši do nadomestila za nego vnuka niso upravičeni, razen v primeru, če so uradni rejniki ali skrbniki otroka in z njim živijo v skupnem gospodinjstvu. Za “običajno” varstvo vnuka med boleznijo babice in dedki ne morejo dobiti bolniške.
Kaj se zgodi, če imam dva bolna otroka hkrati?
Če zbolita dva otroka hkrati, pediater izda nego za enega otroka. Če je potreba po negi daljša od dovoljenega maksimuma ali če se bolezni prekrivata tako, da eden ozdravi, drugi pa zboli kasneje, se lahko nega podaljša ali odpre nova nega za drugega otroka. Pomembno je, da se o situaciji pogovorite s pediatrom, ki bo pravilno evidentiral nego za vsakega otroka posebej, če je to potrebno za pokrivanje celotnega obdobja.
Ali lahko koristim bolniško za nego, če vrtec zaprejo zaradi epidemije?
Ne. Bolniška odsotnost za nego je namenjena izključno zdravstvenim razlogom (bolezni ali poškodbi otroka). Če je otrok zdrav, a ne more v vrtec ali šolo zaradi karantene, zaprtja oddelka ali višje sile, to ne spada pod zdravstveno zavarovanje. V takih primerih se običajno uporabljajo drugi instituti (višja sila, dopust) ali posebni interventni zakoni, če so v veljavi.
Ali lahko med bolniško za nego delam od doma za krajši čas?
Uradno ne morete hkrati prejemati 100-odstotnega nadomestila za celodnevno nego in hkrati delati. Če pa se z delodajalcem dogovorite za delo s krajšim delovnim časom (npr. 4 ure delate, 4 ure nega), je to mogoče, vendar mora biti tako evidentirano tudi v bolniškem listu. V praksi je nega namenjena temu, da se posvetite otroku, zato delo v tem času ni priporočljivo niti z vidika okrevanja otroka.
Ali mi nega pripada, če sem na letnem dopustu?
Če otrok zboli med vašim letnim dopustom, lahko prekinete dopust in odprete bolniško za nego. V tem primeru se vam dnevi dopusta ne štejejo, ampak se “privarčujejo”, vi pa prejemate nadomestilo za nego. O tem morate takoj obvestiti delodajalca in dostaviti eBOL.
Komunikacija z delodajalcem in načrtovanje
Čeprav je bolezen otroka nepredvidljiva in stresna, je transparenten in korekten odnos z delodajalcem ključen za dolgoročno dobro sodelovanje. Delodajalci v Sloveniji se zavedajo, da strošek nege krije ZZZS od prvega dne, kar pomeni, da finančno podjetje ni neposredno obremenjeno, se pa sooča z organizacijskim mankom. Priporočljivo je, da takoj, ko izveste za bolezen, sporočite predvideno odsotnost in, če je le mogoče, predate nujne naloge sodelavcem. Takšen pristop zmanjšuje napetosti in omogoča staršu, da se med odsotnostjo resnično in brez slabe vesti posveti tistemu, kar je v tistem trenutku najpomembnejše – zdravju svojega otroka.
