Ko se otrok zjutraj zbudi z živo rdečimi lici, kot bi pravkar prejel močno klofuto, in ima morda še rahlo povišano telesno temperaturo, je prva reakcija staršev pogosto zaskrbljenost. Vendar pa gre v večini primerov za popolnoma običajno virusno okužbo, ki je v medicini znana kot erythema infectiosum, v splošnem jeziku pa jo poznamo kot peto otroško bolezen. Ime izhaja iz zgodovinske klasifikacije otroških izpuščajnih bolezni, kjer je zasedla peto mesto na seznamu. Čeprav je videz otroka lahko dramatičen, bolezen običajno poteka blago in brez večjih zapletov, vendar pa je ključnega pomena, da starši razumejo njen potek, način prenosa in predvsem tveganja, ki jih ta virus prinaša za določene skupine ljudi, zlasti nosečnice.
Peta otroška bolezen je virusna okužba, ki jo povzroča parvovirus B19. Najpogosteje prizadene otroke v predšolskem in šolskem obdobju, najpogosteje med 5. in 15. letom starosti. Zanimivo je, da se izbruhi bolezni pogosto pojavljajo v ciklih, običajno pozno pozimi in zgodaj spomladi. Ker se virus prenaša kapljično – s kašljanjem, kihanjem in slino – se v kolektivih, kot so vrtci in šole, širi izjemno hitro. Razumevanje simptomov in inkubacijske dobe je bistveno za preprečevanje širjenja, čeprav je narava te bolezni takšna, da je preprečevanje precej oteženo.
Razumevanje povzročitelja in način prenosa
Parvovirus B19 je edini parvovirus, ki povzroča bolezni pri ljudeh (drugi parvovirusi so znani pri hišnih ljubljenčkih, a se ne prenašajo na ljudi). Ko virus vstopi v telo, cilja predvsem na celice v kostnem mozgu, ki so predstopnje rdečih krvničk. Pri večini zdravih otrok to povzroči le prehodno in komaj opazno zmanjšanje števila rdečih krvnih celic, kar telo hitro nadomesti. Težava nastane pri posameznikih, ki že imajo težave s krvjo, ali pri oslabljenem imunskem sistemu.
Prenos poteka neposredno preko dihalnih izločkov. Inkubacijska doba, to je čas od okužbe do pojava prvih simptomov, je običajno med 4 in 14 dnevi, lahko pa traja tudi do 21 dni. Najbolj zahrbten del pete bolezni je njena kužnost. Otrok je namreč najbolj kužen v dneh, preden se pojavi značilen izpuščaj. V tem času simptomi spominjajo na navaden prehlad, zato starši otroka pogosto pošljejo v vrtec ali šolo, nevede, da širijo virus. Ko se izpuščaj enkrat pojavi, otrok v večini primerov ni več kužen in se lahko vrne v kolektiv, če se počuti dovolj dobro.
Značilni simptomi po fazah
Bolezen običajno poteka v dveh ali treh značilnih fazah. Prepoznavanje teh faz lahko staršem pomaga ločiti peto bolezen od drugih izpuščajnih bolezni, kot so ošpice, rdečke ali škrlatinka.
1. Začetna faza (prodromalni simptomi)
Preden se na koži karkoli opazi, se bolezen kaže s splošnimi simptomi, ki jih zlahka zamenjamo za gripo ali prehlad. Ti simptomi so posledica prisotnosti virusa v krvi (viremija) in vključujejo:
- Blago povišano telesno temperaturo (običajno ne preseže 38,5 °C).
- Glavobol in utrujenost.
- Izcedek iz nosu ali zamašen nos.
- Bolečine v žrelu.
- Včasih blage bolečine v sklepih ali mišicah.
2. Faza “oklofutana lica”
Nekaj dni po začetnih simptomih se pojavi najbolj prepoznaven znak bolezni: svetlo rdeč izpuščaj na licih. Koža je na dotik topla in lahko rahlo otekla, predel okoli ust pa običajno ostane bled (cirkumoralna bledica). Ta faza traja od 2 do 4 dni. Izpuščaj ne boli, lahko pa je otroku neprijetno zaradi občutka vročine v obrazu.
3. Faza mrežastega izpuščaja na telesu
Dan ali dva po pojavu rdečice na obrazu se izpuščaj razširi na trup, roke, noge in zadnjico. Ta izpuščaj ima poseben videz – je rožnat, rahlo dvignjen in pogosto tvori vzorce, ki spominjajo na čipko ali mrežo. Značilnost tega izpuščaja je, da lahko srbi, zlasti pri starejših otrocih. Izpuščaj lahko izgine in se ponovno pojavi v naslednjih tednih, zlasti če je otrok izpostavljen soncu, toploti (vroča kopel), fizičnemu naporu ali stresu.
Možni zapleti in tveganja za odrasle
Čeprav je peta bolezen pri otrocih blaga, je potek pri odraslih pogosto težji. Mnogi odrasli so bolezen preboleli v otroštvu in so imuni (imajo protitelesa), tisti, ki pa se okužijo prvič, pa lahko doživijo neprijetne simptome. Pri odraslih, zlasti pri ženskah, je manj verjetno, da se bo pojavil izpuščaj, pogosteje pa se razvijejo bolečine v sklepih (artralgija) ali celo vnetje sklepov. Najpogosteje so prizadeti majhni sklepi rok, zapestja, kolena in gležnji. Bolečina lahko traja od nekaj tednov do celo nekaj mesecev, vendar običajno izzveni brez trajnih posledic.
Posebna previdnost je potrebna pri dveh skupinah ljudi:
- Osebe s kroničnimi krvnimi boleznimi: Pri ljudeh s srpastocelično anemijo, talasemijo ali drugimi hemolitičnimi anemijami lahko parvovirus B19 povzroči t.i. aplastično krizo – začasno prenehanje nastajanja rdečih krvničk, kar vodi v hudo anemijo, ki zahteva bolnišnično zdravljenje in transfuzijo krvi.
- Osebe z oslabljenim imunskim sistemom: Bolniki, ki se zdravijo s kemoterapijo, prejemniki presajenih organov ali bolniki z virusom HIV, morda ne bodo uspeli sami premagati okužbe, kar vodi v kronično anemijo.
Peta bolezen in nosečnost
To je področje, ki povzroča največ strahu. Okužba s parvovirusom B19 med nosečnostjo lahko predstavlja tveganje za plod, vendar je pomembno poudariti statistiko: večina nosečnic (okoli 50–60 %) je na virus že imuna in zanje ali za plod ni nevarnosti. Tudi če se nosečnica okuži, večina dojenčkov nima nobenih posledic.
Vendar pa v manjšem odstotku primerov (največje tveganje je v prvem in drugem trimesečju) virus preide skozi posteljico in okuži plod. Ker virus napada celice, ki tvorijo kri, lahko pri plodu povzroči hudo anemijo. Plodovo srce mora zaradi tega črpati hitreje, kar lahko vodi do srčnega popuščanja in stanja, imenovanega hidrops fetalis (nabiranje tekočine v plodovih tkivih). V najhujših primerih lahko pride do spontanega splava ali mrtvorojenosti.
Če ste noseči in ste bili v stiku z otrokom, ki ima peto bolezen, nemudoma obiščite svojega ginekologa ali osebnega zdravnika. Opravili bodo krvni test za ugotavljanje prisotnosti protiteles. Če test pokaže svežo okužbo, bo potreben natančen ultrazvočni nadzor ploda v naslednjih tednih.
Diagnostika in zdravljenje
Zdravnik diagnozo običajno postavi klinično, zgolj na podlagi značilnega videza “oklofutanih lic” in mrežastega izpuščaja. Krvne preiskave pri sicer zdravih otrocih niso potrebne. Specifičnega zdravila za peto bolezen ni, saj gre za virusno okužbo, na katero antibiotiki ne delujejo. Zdravljenje je simptomatsko in usmerjeno v lajšanje težav:
- Počitek: Telo potrebuje energijo za boj proti virusu.
- Hidracija: Poskrbite za zadosten vnos tekočine, še posebej, če ima otrok vročino.
- Zniževanje vročine: Uporabite paracetamol ali ibuprofen, če vročina preseže 38,5 °C in se otrok slabo počuti. Opozorilo: Otrokom nikoli ne dajajte aspirina zaradi nevarnosti Reyevega sindroma.
- Lajšanje srbenja: Če izpuščaj srbi, lahko zdravnik predpiše antihistaminik ali uporabo hladilnih gelov.
Pogosta vprašanja in odgovori (FAQ)
Ali gre lahko otrok s peto boleznijo v vrtec ali šolo?
Da, vendar pod določenimi pogoji. Paradoks pete bolezni je, da je otrok najbolj kužen, preden se pojavi izpuščaj. Ko se značilna rdečica na licih in izpuščaj na telesu pojavita, otrok v večini primerov ni več kužen. Če se otrok dobro počuti in nima vročine, lahko obiskuje kolektiv, tudi če ima še vedno viden izpuščaj.
Ali lahko otrok dobi peto bolezen večkrat?
Ne. Po preboleli okužbi s parvovirusom B19 telo razvije trajno imunost, kar pomeni, da ste zaščiteni do konca življenja. Ponovitev bolezni pri zdravih posameznikih ni mogoča.
Kako dolgo traja izpuščaj?
Izpuščaj se lahko spreminja. Prva faza rdečih lic traja nekaj dni. Mrežast izpuščaj na telesu pa lahko vztraja od 1 do 3 tedne. Značilno je, da lahko izpuščaj že zbledi, nato pa se ponovno “prižge” ob izpostavljenosti soncu, vročini, ob joku ali fizični aktivnosti. To ne pomeni, da se je bolezen vrnila ali da je otrok ponovno kužen, temveč gre za reakcijo kože.
Kaj naj storim, če ima otrok izpuščaj, jaz pa sem noseča?
Če ste noseči in opazite, da ima vaš otrok (ali otrok v vrtcu, kjer delate) peto bolezen, se takoj posvetujte z zdravnikom. Opravili boste testiranje na protitelesa, da preverite, ali ste imuni ali pa gre za svežo okužbo.
Nega otroka na domu in preprečevanje širjenja
Čeprav specifičnega cepiva proti peti bolezni ni, lahko tveganje za okužbo zmanjšamo s splošnimi higienskimi ukrepi, ki veljajo za večino respiratornih virusov. Redno in temeljito umivanje rok je najučinkovitejša obramba. Otroke naučite, naj kašljajo in kihajo v komolec ali robček, ki ga nato takoj zavržejo. Prav tako se izogibajte deljenju pribora, kozarcev ali brisač, zlasti v obdobjih, ko v vrtcih razsajajo viroze.
Ko negujete otroka s peto boleznijo doma, je najpomembneje, da poskrbite za njegovo udobje. Otroci so lahko razdražljivi zaradi srbečice ali splošnega slabega počutja. Oblačite jih v lahka, zračna bombažna oblačila, da preprečite pregrevanje, ki bi lahko poslabšalo izpuščaj. Izogibajte se neposrednemu soncu in vročim kopelim v času trajanja izpuščaja. Če otrok toži za bolečinami v sklepih, mu lahko pomagajo topli obkladki ali počitek. Ključno je opazovanje: če se otrokovo stanje nenadoma poslabša, postane izrazito bled, težko diha ali postane neodziven, ne čakajte in nemudoma poiščite zdravniško pomoč. V veliki večini primerov pa bo bolezen minila sama od sebe in bo ostala le še ena od tistih “kljukic” v otroški zdravstveni kartoteki.
